BAGRI V SOČI
Takole v teh dneh izgleda kraljica alpskih rek – Soča na svojih zadnjih ohranjenih velikih prodiščih pri kraju Čezsoča. Imeniten, a hkrati skrajno žalosten prikaz tega, da je koncept upravljanja z vodami v Sloveniji brutalno zgrešen; vsaj iz vidika rek in zdrave pameti.

Koncesionar (privat firma) državi (DRSV) v želji po enostavnem in mastnem zaslužku predlaga projekt, pri katerem bodo prelep dvojni ovinek zavoljo varovanja ‘izjemno pomembnih zemljišč’ spremenili v raven kanal. Ta se bo obdržal le do naslednje visoke vode, kar pa je za izvajalca super, saj bo naslednje leto nujno potreben še en tovrsten projekt. Država ga kljub temu veselo potrdi, vsi ki bi ta trapasti projekt lahko držali nazaj (Zavod za varstvno narave RS, Zavod za ribištvo RS, Ribiška družina Tolmin) ubogljivo prikimajo, saj je tako bolj enostavno in profitabilno, potem pa se lahko začne igra v peskovniku velikanskih dimenzij. Tisoči kubičnih metrov proda sem, tisoči tja, ure v bagrih se vrtijo, olje se cedi, ribe premestijo, ptice odletijo, davkoplačevalski (sto)tisočaki pa drvijo v koncesionarjev žep.

Izjemno dovršen koncept zanj in popolna polomija za reko in vaš/naš (javni) denar. Dokler jim bodo vse inštitucije z mnenjedajalsko pozicijo držale štango, mi mali in iskreni lahko le lajamo, saj bo vsak morebiten ugriz skrajno grobo kaznovan, kot že videno (zato pazljivo!). Glede na to, da je poslovni trikotnik država-koncesionarji-mnenjedajalci tako zelo dobro postavljen in ima zaslombe pa vseh mogočih nivojih, tudi inšpekcijskih, je možnosti za spremembno na bolje, realno gledano, skrajno malo.

Žalosti tudi dejstvo, da ni opaziti zgražanja niti iz strani lokalnih občin in turističnih ponudnikov. Medtem, ko se pri reklamiranju svoje dejavnosti vsi brez izjeme sklicujejo na divjo smaragdno reko kot središče svoje ponudbe, in kar po pravilu poudarjajo svojo izjemno ekološko ozaveščenost, je boleče jasno, da jim, dokler so kapacitete polne, za Sočo ni niti malo mar. Niti ponudniki doživetij vodnih športov (vsaj večina njih) se ne pritožujejo nad kopanjem bagrov, saj manj ovinkov na Soči pomeni več varnosti in manj časa na vodi, kar pa pomeni več fur na dan, to pa boljši evrski izplen. Soča je na žalost res le še gos, iz katere zlata jajca iztiskajo na silo.

Medtem, ko v tujini velikanska sredstva vlagajo v dodajanje rečnih okljukov oziroma t.i. renaturacijo rek, pri nas v imenu skupnega dobrega, financirano s skupnim dobrim, brez nasprotovanja skupnosti izginja rečni ovinek za ovinkom. Na tak način Soča izven predelov v soteskah postaja vse bolj raven kanal, koncesionar pa multimilijonar.