Češka NVO Arnika je 12. oktobra objavila publikacijo “Uničevanje okolja v času koronavirusa: nova študija razkriva primere iz Evrope, Kavkaza in Srednje Azije.”
Študija izpostavlja Slovenijo, kot eno najslabših držav glede poskusov uveljavitve poslabšanja naravo- in okoljevarstvene zakonodaje. Publikacija slovenski primer izpostavlja na straneh 34 in 35, protest zoper spremembo ZON pred parlametnom 12.5. pa se je znašel tudi na naslovnici.
Več informacij o publikaciji
Spreminjanje zakonov v korist vlagateljev, nenadna odobritev spornih projektov, nezakonita gradnja hidroelektrarn, nezakonita sečnja ali preganjanje aktivistov. To je nekaj primerov pospešenega spodkopavanja človekovih pravic in uničevanja okolja med zapiranjem, ki ga je povzročila globalna pandemija COVID-19. Češka nevladna organizacija Arnika in njeni partnerji iz regije so objavili novo študijo Uničevanje okolja v času koronavirusa, ki zajema 15 primerov kršitev okoljske pravičnosti.
Publikacija predstavlja dokaze, ki kažejo, kako vlade nekaterih držav in državni organi zlorabljajo način, kako je pandemija COVID-19 preusmerila pozornost javnosti, kasnejše blokade pa so oslabile možnost javnega spremljanja in sodelovanja pri odločanju ali protestih. “Poleg očitnih vplivov na zdravje in gospodarstvo je svetovna pandemija pomembno prizadela tudi okolje in človekove pravice, ki so zaenkrat manj vidne,” pravi Martin Skalsky, predsednik Arnikinega centra za podporo državljanom.
Nekatera zasebna podjetja so prav tako izkoristila pandemijo in nadaljevala z okolju škodljivimi koraki. Termoelektrarna v ukrajinskem mestu Dnipro je uporabljala dva bloka brez elektrofiltrov, kar je izrecno omajalo sklep o presoji vplivov na okolje (EIA). V Bosni in Hercegovini je podjetje Srbinjeputevi začelo graditi hidroelektrarno brez dovoljenja. V Moldaviji se je med izrednim stanjem, ki ga je razglasil parlament, razširila nezakonita sečnja, kar je poslabšalo razmere v državi z že tako nizko pokritostjo gozdov.
Čeprav so nekatere kršitve povezane s posameznimi primeri, druge kažejo na poskuse uveljavitve sistemskega poslabšanja. »V Armeniji nov zakon omejuje zagotavljanje informacij, v Grčiji je bil sprejet zakon, ki slabi okoljske standarde, češka vlada pa pripravlja nov gradbeni zakon, ki bi zatiral pravice lokalnih samouprav, lastnikov nepremičnin in naravovarstveniki. Slovenija je sprejela spremembe treh zakonov, ki večini državljanov odvzemajo pravico do izražanja mnenja pri odločanju,« pojasnjuje Martin Skalsky iz Arnike.
“V državah nekdanjega sovjetskega bloka sodelovanje javnosti pri odločanju še vedno velja zgolj za” stranski učinek “demokratizacije, ki se je začela s padcem železne zavese,” je dejal Lukas Pokorny, nekdanji član kongresnega urada Aarhusa, piše v uvodu nove študije. »Vendar je članstvo v EU le delno zavarovanje pred najhujšimi kršitvami mednarodnega prava na področju participacije. Skupaj s totalitarnimi državami, kot je Belorusija, so na seznamu kaznivih dejanj tudi razvite in bogate države, na primer Češka ali Slovenija, «nadaljuje Pokorny.
Arnika poudarja, da opisani primeri predstavljajo kršitve mednarodne Aarhuške konvencije o okoljski demokraciji. Odbor za skladnost je izdal izjavo o uporabi Aarhuške konvencije med pandemijo COVID-19 in fazo oživitve gospodarstva, v kateri je navedel, da: “tudi v primeru krize, kot je pandemija COVID-19, zavezujoče pravice iz Konvencije ni mogoče zmanjšati ali omejiti. V skladu s tem pogodbenice ne morejo utemeljiti nobene omejitve pravic iz konvencije s sklicevanjem na pandemijo COVID-19 ali na potrebo po hitrem gospodarskem okrevanju. ”