Visoka voda, sodni proces, kolesarska steza, podvodno pripovedovanje zgodb, sanjarjenje o odstranitvi jezu in proslavljanje rešitve Vjose. Ob koncu leta je čas za inventuro. Naša gre takole:
V letu 2023 smo v ospredju naših prizadevanj ohranili slovensko Savo, saj ji kar naprej pretijo novi projekti, ki bi to izjemno reko dokončno uničili.
Leto se je začelo izjemno obetavno, saj je Društvo za preučevanje rib Slovenije na Upravno sodišče pravočasno vložilo prevod študije, za katero smo v lanskem decembru ekspresno zbrali sredstva za prevod. Na svetovni dan voda, 22. marca, je sledila glavna ustna obravnava v zadevi HE Mokrice, dva meseca kasneje pa je postalo uradno, da je sodišče ugodilo tožbi iz strani DPRS, ter investitorju odvzelo gradbeno dovoljenje za HE Mokrice, kar je po 8 letih sodnih bitk pomenilo veliko zmago za Savo.
V marcu se je odvila še ena izjemna zgodba o uspehu, saj je po mnogih letih akcij, protestov, raziskav, pogovorov in pogajanj zadnja velika prostotekoča reka stare celine – Vjosa – namesto ogromno akumulacijsko jezero postala prvi rečni narodni park v Evropi. Albanski premier Edi Rama je 20.5.2016 na velikem finalu Balkan Rivers Tour-a 1 v Tirani kajak s podpisi v prid zaščite reke Vjose res zavrnil, je pa zato svoj podpis za osnovanje narodnega parka pridal 15.3.2023 v Tepelenah. Ta zgodovinski dosežek je terjal izjemno količino dela, sodelovanja in iznajdljivosti, zato kapo dol vsem vpletenim. Veseli smo, da smo bili del te izjemne zgodbe tudi mi in upamo, da bo sledilo še več takih.
Na žalost pa ni šlo vse tako gladko in v prid rekam. V aprilu smo opozorili na katastrofalen in popolnoma nepotreben poseg v bregove in strugo Save Bohinjke. Z EU sredstvi za zeleni prehod omogočen projekt izgradnje kolesarske steze Bled – Bohinj je namreč na najbolj krut način pokazal, kako se rečem streže v realnosti; bagri v vodi, ignoriranje domačinov, ribičev in strokovnjakov, sumljiva soglasja strokovnih služb in glomazen biznis na račun uničevanja zadnjih ohranjenih delov te prelepe reke. Naše posredovanje na žalost ni zaustavilo s pohlepom gnanega uničenja, ga je pa vsaj postavilo pred oči ljudi.
V juniju je v Mariboru potekala konferenca Zelena transformacija, na katero je bil kot gost govorec vabljen tudi Rok Rozman. Pripadel mu je zanimiv pogovorni panel z generalnim direktorjem Dravskih elektrarn Maribor, mag. Damjanom Semetom. Izmenjava njunih mnenj je nakazala na obojestransko prisotnost želje po uspehu in zavedanju tega, da zeleni prehod ne bo rešil (še) neobstoječe energetske krize, marveč jo bo povzročil, da ne bo rešil t.i. podnebnih sprememb, bo pa povzročil uničenje okolja in posel neslutenih razsežnosti. Jasno je bilo, da je obema stranema jasno, kam pes taco moli.
V oktobru in novembru smo sodelovali na delavnicah na temo Cajhnovega jezu na Savi Bohinjki v organizaciji zavoda Revivo. Gre za jez, ki tik nad sotočjem obeh Sav dodobra načet od visokih voda in slabega vzdrževanja zagotavlja le minimalni energetski izplen, preprečuje pa pot ribam in sedimentom v najbolj kočljivem delu te alpske reke. Pogovori na temo njegove morebitne odstranitve na našo pobudo potekajo že od leta 2016, zdaj pa postajajo vse bolj konkretni. V bližnji prihodnosti bomo z zavodom Revivo strnili moči ter skušali zagotoviti vse potrebne analize za karseda smortno odločitev kaj z jezom v prihodnosti.
Preko celega leta, še posebej po avgustovskih poplavah, pa smo se trudili javnost obveščati o nevarnih rabotah nove slovenske vlade, ki je, kar se tiče okolja in narave, ter zlorabljanja kriznih situacij za biznis, še precej hujša od prejšnje. Ker so mediji večinoma odpovedali in vladi peli le hvalnice ali pa jih nagradili z molkom glede pomembnih tematik, smo se odločili določene poteze vlade osvetliti in postaviti v kontekst. To seveda mnogim ni bilo po godu, saj so nas kot naravovarstvenike imeli za politično levo oz. liberalno usmerjene in smo bili kot taki videni kot ‘izdajalci’. Zanimivo je bilo opazovati zmedo v očeh odločevalcev, velikih ‘naravovarstvenih’ organizacij in splošne javnosti, a kljub vsemu ostajamo na strani razuma in objektivnosti, ki ju ni najti niti na levem, niti desnem političnem polu. Prav zaradi tega smo in bomo še naprej opozarjali na za naravo, poplavno varnost in slovenski proračun katastrofalen predlog Zakona o (popoplavni) obnovi, ki ga vlada namerava v kratkem sprejeti.
Bili pa smo aktivni tudi na področju filma, ki se je izkazal na enega najpomembnejših orodij za doseganje širših množic in njihovo seznanjanje s pomembnostjo ohranjenih rek za divji svet in nas ljudi. Distribucija celovečernega dokumentarnega filma Ena za reko: Zgodba Save se je nadaljevala prek celotnega leta in trenutno dosega 115 dogodkov z več kot 13.000 gledalci, ki so film videli v živo. Skupno je bil film izbran v program 28 filmskih festivalov v 16 državah, kjer je zbral 12 nagrad. Distribucija se bo v letu 2024 nadaljevala s predvajanjem filma na televizijskih ekranih programa TV SLO 1 in objavo filma na spletu.
Smo pa letos izdali tudi nov film, tokrat kratkometražni video On, In & Under the Sava na temo potapljanja in raftanja na reki Savi v iskanju sulca. Čeprav kratek, je bil film do sedaj izbran na 15 filmskih festivalov v 10 državah ter na dveh postal celo najboljši kratki film in zgodbo o pomembnosti zaščite reke Save ponesel med nove množice.
Naše delo, pristop in razmišljanje v ozadju prizadevanj za zaščito zadnjih divjih rek v Evropi pa je bilo predstavljeno v knjigi z naslovom Vodni svetovi (Waterworlds). Knjiga postreže z zgodbami 12 ljudi, ki so življenje posvetili varovanju voda ter naniza cel kup tehtnih argumentov o tem, zakaj je ohranjanje delovanja vodnih ekosistemov koristno in smiselno.
A ravnanje z vodotoki, javnim denarjem ter zdravo pametjo je na sončni strani Alp (in še kod drugje) šlo v maloro, in glede na minimalno nestrinjanje oz. apatičnost večine, bo trend težko obrniti. Toda vmesne zgodbe o uspehu, pa čeprav še tako majhne, kažejo, da je vredno poizkušati. Ob tem je koristno ohraniti razigranost duha, radost do življenja in raziskovanja ter humor, saj je na ta način vse lažje in bolj izvedljivo. Tako bomo torej nadaljevali še naprej, pa bo kar bo!
Naj bo leta 2024 sreča na strani dobrih ljudi, zdrave pameti in divjih rek & hvala vsem, ki ste v iztekajočem letu našim akcijam in delovanju namenili podporo!
