Od izdaje knjige Soča od izvira do morja – veslaški vodnik konec decembra lani se je zvrstilo že 6 dobro obiskanih dogodkov predstavitve knjige. Novo publikacijo smo tako predstavili v Bovcu, Tolminu, Ljubljani (kar dvakrat) in Kobaridu. Sledita pa še dva dogodka v Italiji; 6. marca bomo knjigo predstavili v Gorizi, 11. marca pa v Udinah.
Dogodki, na katerih avtor knjige Rok Rozman in fotograf Rožle Bregar odgovarjata na vprašanja povezovalcev, ponujajo krasno priložnost za pogovore o tem, kakšno je stanje reke Soče in kako z njo ravnajo odločevalci na lokalni in državni ravni. Ker je knjiga precej več kot le veslaški vodnik in v bogatem uvodu ponuja tudi poglavja o hidrologiji reke, flori in favni, ki jo srečamo na Soči, ribolovu in še marsičem, je zanimiva za širok krog ljudi, ki bi to rečno lepotico radi bolje razumeli in se na in ob njej vedli karseda primerno. Opisi za posamezne etape pa seveda ponujajo podrobna navodila za spust (skoraj) med izvirom in morjem krmarjem različnih plovil, in prav ti so tisti, ki spremembe na reki najprej opazijo in nanje na tak ali drugačen način opozorijo. To še enkrat več kaže na velik pomen spoznavanja narave in njenega aktivnega varovanja preko posameznikove osebne povezanosti z njo.
Zaradi vsega omenjenega je bilo lepo opazovati, kako so dogodki pritegnili ljudi, ki jih zanima resnično stanje reke Soče med izvirom in morjem. Lokalna in državna oblast na obeh straneh meje se namreč redno postavljata v prvo vrsto, ko gre za zasluge o ohranjenosti reke, medtem ko je realnost popolnoma drugačna. Soča je v svojem zgornjem toku zadnja (kolikor toliko) divja alpska reka, ki pa ji v zadnjih 20-30 letih zaradi pohlepnega gospodarjenja z njo (masovni turizem, slabo kontroliran odvzem proda, grobi posegi hidrotehnikov, kemična onesnaženja itd.) ne kaže najbolje. Se večje probleme ima Soča v svojem, z jezovi skoraj popolnoma uničenem, srednjem toku. Najbolj absurden problem pa v njenem spodnjem toku, dolvodno od kraja Zagraj (Sagrado), postane očiten v najtoplejših delih leta. Takrat upravljalci z namakalnim kanalom De Dottori namreč iz že tako z vodo skromne struge odvzamejo tako veliko količino vode za namakanje, da je reki dolvodno od jezu ne preostane prav nič. Vedno pogosteje se dogaja, da Soča med krajema Zagraj in Turjak presahne. Težko je verjeti, da tako slavna in poznana reka kot je Soča, ne priteče sklenjeno do morja. Za povrh vsega pa v časih agresivnega zelenega prehoda vedno bolj aktualni postajajo tudi plani za hidroenergetsko izrabo s padcem bogate zgornje Soče in njenih pritokov.
Problemov torej ne manjka, a čutiti je, da med ljudmi prevladuje močna želja in odločnost, da se postavijo za to izjemno reko, ter od odločevalcev na vseh nivojih zahtevajo odgovorno in predvsem premišljeno ravnanje z njo.
Foto: Saša Mrak, Carmen Kuntz, Igor Kušter
