No, tale naša nedavna mala Facebook objava (https://www.facebook.com/photo/?fbid=510153891143235&set=a.483038090521482), je pa resnično šla v svet.
Naš namen je bil prijazno opozoriti na potencialne (v bistvu zelo verjetne) posledice sprejetna novele Zakona o vladi, ki je predmet enega od treh nedeljskih referendumov. Nismo del kampanje, nismo se registrirali vanjo, smo le podpisniki poziva ‘Proti izročitvi okolja energetiki!’ https://www.dprs.si/sl/236-proti-izrocitvi-okolja-energetiki.html, ki jasno argumentira zakaj tovrstno razdiranje Ministrstva za okolje in prostor ter njegovega združevanja z energetiko prav lahko pomeni bridki konec slovenskih rek (mimogrede, podpisan je iz strani mnogih kredibilnih strokovnjakov). Po domače povedano smo zgolj navedli dejstva in opozorili na možne posledice tega, da se na vseh treh referendumih glasuje v en glas.
No, pa se je vsulo. Takšnega ‘napada’ nismo doživeli niti med našim najbolj intenzivnim protestniškim udejstvovanjem leta 2020, ko je takratna Janševa vlada napadala okolje in naravo. Tokrat se je namreč vsulo iz strani taistih ljudi, ki so bili leta 2020 najbolj glasni. Najpogostejše so izjave: ‘Kaj pa se ga vi greste, a niste vi naravovarstveniki (in zato avtomatično levičarji), kako si upate ne biti na naši strani?!’ Našo objavo je komentirala celo vladajoča stranka. Vse skupaj je rahlo patetično, na vsak način pa žalostno. Od leta 2020 se ni zgodil nikakršen premik, samo vse skupaj je zamenjalo smer. No, mogoče se je, levičarji ste celo bolj agresivni od desničarjev, kadar ni vse po vaše. Čeprav se že kot papiga ponavljamo, naj povemo še enkrat. Balkan River Defence ni ne leva ne desna iniciativa. Je iniciativa, ki ji je mar za reke, ni pa ji mar komu je všeč in komu je kaj, po njihovem naivnem mnenju, ‘dolžna’.
Kljub dejstvu, da nismo in nočemo biti del kampanje in se distanciramo od vseh političnih strank ter za namene referendumov aktiviranih nevladnih organizacij, spodaj navajamo nekaj dejstev, ki bodo, vsaj upamo, odgovorila na vaša številna vprašanja v komentarjih:
OD KOD VAM IDEJA, DA JE ZDRUŽEVANJE MINISTRSTEV PROBLEM?
Izkušnje Društva za preučevanje rib Slovenije, ki se že desetljetje uspešno bori za upoštevanje zakonodaje na področju umeščanja hidroelektrarn v prostor, enostavno pravijo, da bi tovrstna groba sprememba pomenila konec realnih možnosti za kaj podobnega tudi v prihodnje. Ključno je namreč, da okolje ostane institucionalno ločeno od vseh drugih sektorjev, saj imajo nevladne organizacije, znotraj katerih delujejo strokovnjaki, ki niso motivirani s kapitalom, pač pa spoštovanjem zakonodaje in ohranjanjem ogroženih habitatov, le na ta način zadosten/lažji vpogled v postopke. Zgovoren je primer ANOVE – Akcijski načrt za obnovljive vire energije – kjer je Društvo za preučevanje rib Slovenije uspelo s tožbo, ki jo je sprožilo Ministrstvo za infrastrukturo, in s tem dobilo vpogled v dokumente, ki so nastajali med postopkom in to ‘le’ zaradi tega, ker sta bili zadevi ločeni med dve ministrstvi, MOP in MZI: https://www.dprs.si/sl/149-postopek-anove—tri-tozbe.html
SAJ SI ŽE ZDAJ ENERGETIKA SAMA PIŠE POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE, KAJ PA BO DRUGAČE?
Vsi objekti za proizvodnjo energije (tudi HE, fotovoltaika, veternice) imajo negativen/škodljiv vpliv na okolje, zato je po obstoječi slovenski in EU zakonodaji potrebno za njih izvesti presoje vplivov na okolje na naravo, vodo, zrak, tla, hrup itd. Energetika je tako pravno gledano onesnaževalec. Že zdaj si onesnaževalci – energetika sami pišejo poročila o vplivih na okolje, sami izdelujejo študije in monitoringe, zdaj pa bi si še sami pisali soglasja s pogoji k posegom. Naj spomnimo samo na HE Mokrice, kjer so energetiki že dvakrat izgubili na sodišču, v eni izmed sodb pa je celo upravno sodišče opozorilo: Sodišče opozori, da poročilo o vplivih na okolje pripravi izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega, ki zasleduje predvsem ekonomske interese, zato je kritična presoja tega poročila s strani ZRSVN in organa, ki odloča v zadevi (ARSO), obvezna. Tule je sodba, če vas zanima več podrobnosti, objavljena: https://www.dprs.si/sl/158-izjava-za-m-sodba-v-imenu-ljudstva-za-he-mokrice.html. Že tako obstajajo problemi in izjemno veliki pritiski na strokovne organizacije znotraj MOP, izročitev postopkov v roke energetikov, je pa zadnji udarec za varovanje okolja.
V KAKŠNEM SMISLU GRE ZA KONFLIKT INTERESOV?
Gre za šolski primer konflikta interesov, poleg tega pa smo v energetiki (z ministrstvom za infrastrukturo na čelu) že vajeni celega kupa korupcijskih afer (google: Cveto Kosec – korupcija). Kot zanimivost; Golobov minister za energijo, Bojan Kumer, ki naj bi novi združeni resor Ministrstva za okolje, podnebje in energijo dobil v svoje roke, se je že lotil lobiranja za izgradnjo HE na Muri, čeprav je bila koalicijska zaveza, da HE na Muri ne bo. Več informacij o tem: https://vestnik.si/clanek/aktualno/hidroelektrarna-na-reki-muri-znova-aktualna-1009002. Zdaj naj bi ti ljudje dobili možnost, da si sami pišejo soglasja k posegom. Če se tu ne prižge rdeča lučka za potencialno nevarnost, potem na žalost res ne vemo kaj se mora še zgoditi.
ZAKAJ ZAVRAGA STE TAKO POZNO OBJAVILI ZADEVO?
Zadevo smo objavili šele v torek, 22.11. zaradi tega, ker so pobudniki poziva šele takrat uspeli zbrati vse podpise. Taiste organizacije in pozamezniki so sicer že v maju opozorili na problem spajanja okolja z energetiko, le da so jih (mainstream) mediji pač gladko ignorirali https://n1info.si/novice/slovenija/del-okoljevarstvenikov-proti-zakonu-o-vladi-kot-bi-dali-antilopo-med-leve/. Prav tako ta torek je bila izjava za javnost s pripetim besedilom poziva ‘Proti izročitvi okolja energetiki!’ poslana na 85 e-poštnih naslovov vseh večjih slovenskih medijev. Izjava za javnost je bila poslana tudi na osebne službene e-naslove novinarjev, ki so o spornosti slednjega že pisali. O zadevi do tega trenutka (24.11. ob 13:00) ni pisal nihče iz seznama naslovnikov, razen portala N1.
Za konec pa morda še nekaj o taktiki lansiranja informacije. Poskočno srno lahko loviš kot dobro rejeno krdelo volkov tako, da jo dneve brez prestanka preganjaš čez drn in strn in jo na ta način utrudiš do te mere, da se preda. Če pa si osamljen in rahlo podhranjen ris, si pač izbereš mesto za zasedo in čakaš dokler srna ne pride mimo… Dobro odmerjen skok v pravem trenutku zna prav elegantno opraviti z zadevo in hkrati ujeziti tolste volkove.
Toliko iz naše strani, zdaj pa se bomo vrnili k ustaljenemu delu seznanjanja ljudi o pomembnosti vodnih ekosistemov (s poudarkom na slovenski Savi), referendumsko agitacijo pa prepuščamo političnim strankam in njihovim satelitom.
